Prostoživeče mačke

Ste že slišali za prostoživečo mačko? Četudi zanjo niste slišali, zagotovo poznate kakšno. Prostoživeča mačka je namreč le drugi izraz za potepuške, brezdomne mačke, ki nimajo lastnika in živijo na prostem. Pogosto živijo v kolonijah, ki šteje tudi do 30 in več mačk.

Njihov obstoj je posledica neodgovornega ravnanja ljudi, ki so svoje mačke zapustili ali zavrgli. Prostoživeče mačke običajno hranijo ljubitelji živali in zgolj to ne reši problema. Če jih ne steriliziramo in kastriramo, se lahko z veliko hitrostjo nekontrolirano množijo (npr. ena sama nesterilizirana samica lahko skupaj s svojim potomstvom v samo sedmih letih spravi na svet 420.000 potomcev).

Prostoživečim mačkam nekateri pravijo nikogaršnje mačke, vendar temu ni tako. So naša skupna last in odgovornost. V Mariboru in okolici (ter drugod po Sloveniji) je nenehni porast »prostoživečih mačk« brez lastnika in zavedati se je potrebno, da je to problem, ki ga je potrebno pričeti reševati takoj in sistematično. 
 

Če naletimo na prostoživečo mačko, ki potrebuje pomoč, smo ji po zakonu dolžni pomagati, občina pa mora kriti stroške nujne veterinarske pomoči oz. evtanazije.
 

Predvsem v pomladnem času potekajo po Sloveniji različne akcije sterilizacije mačk. Različna društva s pomočjo občin in veterinarskih postaj organizirajo akcije kjer (so)financirajo njihovo sterilizacijo, odvisno od regije in akcije. Pozanimajte se ali v vašem kraju potekajo podobne akcije in odgovorno pristopite k problematiki nezaželjenih mačjih mladičev. :)

Različne evropske organizacije (tudi naše zavetišče), ki se ukvarjajo s problematiko prostoživečih mačk v mačjih  kolonijah,  zagovarjajo  za  zmanjšanje  in  nadzor  mačje  populacije  metodo trap-neuter-release (ujemi-steriliziraj/kastriraj-izpusti) in se zelo zavzemajo za na daleč vidno oznako prostoživeče mačke, ki je že oskrbljena. 

Najpogostejša oznaka je odstranitev levega vršička uhlja. Odstrani se največ do 5 mm  uhlja  pri  odraslih  živalih,  oziroma  sorazmerno  manj  pri  mladičih, hkrati  ob sterilizaciji/kastraciji, ko je žival v splošni anesteziji. Poseg ni primerljiv s kozmetičnim kupiranjem ušes pri psih!
 

Sliki prikazujeta sterilizirano mačko, ki ima levo konico ušesa odrezano (do 1/5 konice), kar je vidno brez da se preveč približamo živali.

Razlika med prostoživečo „divjačko“ in izgubljeno mačko:

Prostoživeča mačka se ljudi običajno izogiba, z nami ne išče stika, niti se ne dovoli denimo božati. Običajno se ji lahko približamo le na nekaj metrov.
Izgubljena mačka, ki je navajena lastnikov pa bo iskala pozornost in stik z ljudmi, največkrat bo tudi prišla do tujca in se mu na primer podrgnila ob nogo, mjavkala, zapredla.

Razliko opazimo tudi glede na negovanost in urejenost, morebitno ovratnico, odrezano levo konico uhlja, …

Kaj pravi zakonodaja?
 

Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali

12. člen

Če se najde zapuščene prostoživeče domače mačke, imetnik zavetišča te živali sprejme, jim po potrebi zagotovi ustrezno veterinarsko oskrbo, zagotovi sterilizacijo oziroma kastracijo in jih po okrevanju, če ni interesenta, ki bi jih prevzel v skrbništvo, ustrezno označene vrne v okolje, kjer so bile najdene, če je okolje primerno za vrnitev.

Zakon o zaščiti živali

29. člen

Kdor izgubi žival ali kdor najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče oziroma pristojno veterinarsko organizacijo.

31. člen

Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača dosedanji skrbnik živali, če ni s predpisi določeno drugače. Če skrbnik živali ni znan oziroma, če lastnika živali ni mogoče ugotoviti, krije stroške imetnik zavetišča oziroma občina, kjer je žival najdena, če ni zagotovila zavetišča.

Zapuščeno žival se namesti v zavetišče na območju občine, kjer je bila najdena, oziroma v zavetišče, s katerim ima ta občina sklenjeno pogodbo.

32. člen

Zapuščenim bolnim in poškodovanim živalim mora veterinar nuditi potrebno nujno veterinarsko pomoč.

Neozdravljivo bolnim ali poškodovanim, težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim živalim mora veterinar zagotoviti takojšnjo usmrtitev.